images/srcki2b.gif images/srcki2b.gifimages/srcki2b.gif

  <<<



...škoda, da vaše strani nisem našla lansko leto, ko je tudi naša družina preživljala težke trenutke ob ugotovljeni prirojeni srčni napaki naše hčerke Anje...

...Hvala vsem, ki ste delili vaše zgodbe z nami in nam dali vedeti, da je še veliko staršev, ki so kaj
      takega preživeli...



  Društvo srčnih otrok

  Britof 128

  4000 Kranj
  tel.: 070 / 402 902
  
  Transakcijski račun
  10100-0044749684

  info@srcki.si




 

Zgodbe srčkov




  Janova zgodba







Jan se je rodil 07. 01. 2002. Že v času moje nosečnosti so na ultrazvoku ugotovili, da z njegovim srčkom nekaj ni v redu. Moj ginekolog me je napotil na Pediatrično kliniko k dr. Veselu na ponoven pregled. Takrat sem bila že v 16. tednu nosečnosti. Naredili so mi nekaj ultrazvokov, in končna diagnoza: Truncus arteriosus tip I.

To je bilo najtežje obdobje v mojem življenju. Stalne kontrole in ultrazvoki v pričakovanju, da bi zdravniki le rekli, da je Janovo srce zdravo. Kako sem upala, da bi se nekega jutra zbudila in ugotovila, da so to bile le moreče sanje.
Dnevi so tekli in prišel je čas poroda. Moj ginekolog se je odločil, da je za Jana najboljše, da naredijo carski rez. Ko so me prebudili iz narkoze, so mi Jana položili, v naročje. Bila sem prepričana, da je to le bila zmota zdravnikov, saj je bil kot rožica. Imel je 3,5 kg, črne laske, lička kot bi bil že na morju, skratka pravi korenjak. Po ponovnem pregledu zdravnikov, se je izkazalo, da mora Jan na operacijo in to čimprej.

Po sedmih dneh je Jan odšel na prvo pot v Bratislavo v spremstvu naših zdravnikov. Meni so odsvetovali pot, zaradi carskega reza. Deseti dan njegove starosti so mu izvedli prvo operacijo. Naredili so mu kompletno korekcijo arterijskega debla. Ker je bil tako močan že ob rojstvu je to pripomoglo k njegovemu hitremu okrevanju po operaciji. Presrečni očka, se odpravi na pot in ga gre obiskat. Vreme je bilo zelo slabo (mesec januar). Jaz s starejšim sinom ostanem doma, saj sem bila tudi preveč psihično utrujena.
Po treh tednih se Jan vrne domov. Bili smo presrečni. Končno smo malce zadihali.

Jan je rastel in ni kazal nobenih znakov, da je karkoli narobe z njegovim srčkom. Po enem letu in pol se je izkazalo, da njegova pljučna arterija popušča, in da bo potrebna še ena operacija. Vsi smo se spraševali, le kako je mogoče, saj je Jan čisto vredu. Ni kazal znakov utrujenosti in ni niti malo zaostajal za svojimi vrstniki.
Dnevi so tekli in prišel je dan odhoda. Tokrat sva šla skupaj na to težko pot in to v Hamburg. S solzami v očeh sva se poslovila od očija in bratca Nejca. V Hamburgu so naju lepo sprejeli in naslednje jutro je bil Jan ponovno operiran. Zopet dolge ure čakanja pred operacijsko sobo. Ob 14.00 uri so mi končno sporočili, da je Jan brez problemov prestal operacijo. Dobro uro kasneje sem stala ob njegovi postelji in seveda velik šok, ob pogledu na vse žice in aparature okrog njega. V tistem trenutku bi si iztrgala svoje srce in ga dala Janu, samo da bi ga rešila bolečine. Vendar Jan je borec kot vsi naši srčki in preživi dneve na intenzivnem oddelku brez komplikacij. Po dveh dneh zapustiva intenzivni oddelek in sedmi dan po operaciji, se presrečna vračava domov.
Danes je Jan star že šest let. Jeseni gre v šolo. Je živahen in radoživ fant. Ne kaže nobenih znakov, da je že toliko prestal. Vsako leto imava kontrolo pri kardiologu in trenutno je njegovo zdravje zadovoljivo. Verjetno bo potrebna še kakšna operacija, saj tako pravijo zdravniki. Vendar moramo biti optimisti in živimo v upanju, da še dolgo ne bo do tega prišlo.

Ko danes prebiram zgodbe drugih srčkov, si rečem, da se lahko srečna, da se je pri Janu vse tako dobro izteklo in ni bilo večjih komplikacij. Upam, da bo tako tudi ostalo, kajti zdravje je največje bogatstvo.

Lep pozdrav mamica Andreja




 www.srcki.si

  registracija domen, iskalnik in portalregistracija domen, iskalnik in portal