images/srcki2b.gif images/srcki2b.gifimages/srcki2b.gif

  <<<



...škoda, da vaše strani nisem našla lansko leto, ko je tudi naša družina preživljala težke trenutke ob ugotovljeni prirojeni srčni napaki naše hčerke Anje...

...Hvala vsem, ki ste delili vaše zgodbe z nami in nam dali vedeti, da je še veliko staršev, ki so kaj
      takega preživeli...



  Društvo srčnih otrok

  Britof 128

  4000 Kranj
  tel.: 070 / 402 902
  
  Transakcijski račun
  10100-0044749684

  info@srcki.si




 

Zgodbe srčkov




 Klemnova zgodba


Danes sem našla vašo spletno stran, in kar nisem mogla proč. Leta 2002 sem rodila čudovitega fantka. Normalno sva bivala v
bolnišnici in po odpustu z normalnimi izvidi odšla domov. Drugi dan po odpustu iz porodnišnice, pa je otrok umrl. Krivec je
bila prirojena srčna napaka Transpozicija velikih krvnih žil.

Vesela sem bila, da sem našla vašo spletno stran, ker sem že večkrat iskala kaj podobnega, sploh tiste prve dni, ko smo si opomogli od šoka. Želela sem predvsem vedeti malo več o tej prirojeni srčni napaki ampak takrat, kot nalašč nisem našla nič. Zdravnikom pravzaprav ne zamerim, ker niso ugotovili, da je Klemen bolan, bolj jim zamerim hladnost, ki so jo pokazali do mene, in to, da mi niso povedali resnice.

Moja nosečnost s Klemnom, je bila druga nosečnost. Doma smo že imeli takrat petletno zdravo deklico. Nosečnost je potekala v redu, brez zapletov, tudi počutila sem se dobro. Res je, da zdravnik na ultrazvoku ni videl srčka (zaradi prečne lege otroka), vendar, ker je bilo slišati v redu, pa tudi drugače ni bilo vzrokov za skrb, nismo temu posvečali prevelike pozornosti. Tudi porod je potekal dokaj normalno.
Otrok je kazal vse simptome bolnega srčka, vendar tega nismo tako jemali. Da je modrikast, so rekli, da je kriv porod. To bo minilo. Da je mrzel (hladen), so rekli, da še ni vzpostavil pravega obtoka krvi, da se to popravi v nekaj dneh po porodu. V posteljico so mu dajali termoforček. Ko sem potožila, da premalo je in preveč spi, so me mirili, da naj bom vesela, ker imam tako pridnega otroka, da skoraj ne bom vedela, da ga imam. Na vsako vprašanje sem dobila odgovor in se počutila, kot da brezveze paničarim.

Drugo jutro po prihodu iz porodnišnice Klemna nisem več zbudila. Z možem sva pridivjala v bolnišnico, kjer so me zmedeno gledali, kako, če pa ste komaj prišli domov. Tam so ga poskušali oživljati, vendar so mi na koncu povedali, da sva mrtvega že prinesla.

Tako. To je naša žalostna zgodba. Del sem jo opisala tudi že na forumu Solzice (moja je zgodba z naslovom Klemen, Posijalo je sonce in Ljubljeni moj). To društvo ima vse zasluge, da sem sprejela Klemnovo smrt in se odločila za še en naraščaj. Tako imam zdaj doma dve deklici 7 let in leto in pol, ki pa tako kot midva z možem močno pogrešajo bratca.

Hvala, da ste prisluhnili tudi moji življenjski zgodbi.

Lep pozdrav, Valerija




 www.srcki.si

  registracija domen, iskalnik in portalregistracija domen, iskalnik in portal