images/srcki2b.gif images/srcki2b.gifimages/srcki2b.gif

  <<<



...škoda, da vaše strani nisem našla lansko leto, ko je tudi naša družina preživljala težke trenutke ob ugotovljeni prirojeni srčni napaki naše hčerke Anje...

...Hvala vsem, ki ste delili vaše zgodbe z nami in nam dali vedeti, da je še veliko staršev, ki so kaj
      takega preživeli...



  Društvo srčnih otrok

  Britof 128

  4000 Kranj
  tel.: 070 / 402 902
  
  Transakcijski račun
  10100-0044749684

  info@srcki.si




 

Zgodbe srčkov





 Mauricova zgodba



Ko sem brala zgodbo o Klemenu nisem mogla zadržati solz. Zopet spomnila tistih dni, ko me je po porodu dajal tisti grozni občutek, da nekaj ni vredu, vsi ostali pa so se obnašali, češ kaj kar nekaj paničarite, tako pač je, saj ste že rodili, otrok še nima dobro razvitega krvnega obtoka zato je hladen in ima modre nogice. Moj primer se je hvala bogu zaradi moje TRMASTE "panike" končal srečno. A ko začneš premišljevati in potem zaslišiš in prebereš takšno zgodbo se zamisliš, kaj če......

ZGODBA SRČKA MAURICA -ŽAKA

1.12.2003, v ponedeljek se nama je z možem po šestih letih rodil drugi sin Maurice, do takrat je vse potekalo b.p.
Ko se je rodil je bil zelo pikast poleg tega je imel zelo kratko popkovnico. Temu nisem pripisovala nikakršne posebnosti. Češ kot so mi govorili, pikast je zato , ker se mu čisti koža. Po nekaj urah sem opazila, da ima nenavadno mrzle in modrikaste nogice. Seveda panika, pokličem sestro, ki me pouči o tem, da pač otrok še nima razvitega krvnega obtoka in da je pač malo moder kar je čisto normalno, minilo bo čez dan dva. Ne vem kaj naj rečem, da sem imela srečo da sem rodila v bolnišnici, kjer se gre domov po 5. dneh ali nesrečo, ker sem rodila v bolnišnici, kjer pediatri nimajo pojma. Rodila sem v bolnici Jesenice, dr. Tolarjeva, ki je sedaj predstojnica Jeseniške bolnišnice, pa je predzadnji dan prišla k meni in povedala da ima otrok šum na srcu. Seveda sem padla v jok, kdo nebi? Osorno brez pogleda v oči je, ko sem jo zasuvala z vprašanji, dejala pa kaj vas tolko zanima boste šli po odpustu enkrat v Ljubljano na pregled pa boste že izvedli kaj več. KAJ ME TOLK ZANIMA?????? Halo, še pri mehaniku vprašam kaj je z avtom, kaj me nebi zanimalo za otroka.

Naslednji dan 5.12. v petek je rekla da bo napisala napotnico in da gremo lahko tudi v ponedeljek na pregled, (LE KAJ BI BILO ČE.......) če pa bi slučajno šli že danes naj samo povemo ali so ga sprejeli, da bo vedla spremeniti odpustnico, tako nekako se je glasil njen govor ob 9h zjutraj, napotnico sva dobila ob 14, ker mi vprašanja niso dala miru sva se takoj odpravila na Vrazov trg, kjer sva z možem še ene pol ure iskala peš Pediatrično kliniko. Seveda preden sva po najhujši "gužvi" okoli četrte ure popoldne prišla v kliniko, je večina kardiologov že zaključila delo. Joj kako so me nadrli, ko so mu zmerili kisik v krvi, češ kaj se ga gremo, da bi ga morali pripeljati vsaj v rešilcu, če ne z helikopterjem. NIČ VEČ MI NI BILO JASNO, vse se je začelo odvijati tako kot da gledam film. Maurica so mi odpeljali, samo šepetali so okoli mene, nihče nič ni hotel povedat, sestre so rekle naj počakam na zdravnico, da ne morem it k Mauricu, in mislim, da se mi je takrat utrgalo saj mi nič ni bilo jasno. Zdravnica je dejala da je že res, da ima slišen šum, a misli , da to ni večji problem. Hvala bogu je bil dežurni zdravnik na ultrazvoku in še isti večer so Maurica pregledali in ugotovili, da ima koartacijo aorte, ter da bo za to potrebna nujna operacija, zapiral se mu je pomožni obtok na aorti in dr. je dejal da do ponedeljka nebi vzdržal, da dobro, da sva ravnala tako kot sva.

Seveda nič nisem razumela, koartacija aorte, ni perifernega utripa........vse kar sem, sem le gledala film.....

8.12., v ponedeljek so imeli kolegij, Maurica pa tisti čas na Prostinu.
Ko sva se pripeljala v Klinični center nama je dr. Kosin, (kaj reči o človeku, ki ti je rešil otroka- ni besede, ki bi bila tako velika in posebna kot je v tvojih očeh človek, ki ti reši tebi najbolj ljubo osebo), ne le vse razložil, še narisal nama je kako in kaj. Poleg tega naj omenim še sestre v Kliničnem centru, na kardiološkem oddelku, ki so vredne naziva sestra, saj znajo pomagati, potolažiti, prisluhniti....

15.12. v ponedeljek je bil Maurice operiran, po operaciji je večkrat nehal dihati, a vse se je izteklo, kot si človek po tem takem lahko le srčno želi.
22.12. v ponedeljek sva z Mauricem prišla domov.
TO SO BILI NAŠI ŠTIRJE DECEMBERSKI PONEDELJKI, KI SO VSEM V NAŠI DRUŽINI SPREMENILI POMEN ŽIVLJENJA
IN TA NAŠ SRČEK JE STAR ŽE ŠTIRI LETA.
VSEM STARŠEM ŽELIM VELIKO TRDNOSTI IN PREPRIČANJA V SVOJE SRCE!




 www.srcki.si

  registracija domen, iskalnik in portalregistracija domen, iskalnik in portal