images/srcki2b.gif images/srcki2b.gifimages/srcki2b.gif

 
Prirojene srčne napake
Zgradba srca
Srčne napake
Moj otrok ima srčno napako
Motnje srčnega ritma
Slovarček izrazov
Endokarditis preprečevanje




...škoda, da vaše strani nisem našla lansko leto, ko je tudi naša družina preživljala težke trenutke ob ugotovljeni prirojeni srčni napaki naše hčerke Anje...

...Hvala vsem, ki ste delili vaše zgodbe z nami in nam dali vedeti, da je še veliko staršev, ki so kaj
      takega preživeli...



  Društvo srčnih otrok

  Britof 128

  4000 Kranj
  tel.: 070 / 402 902
  
  Transakcijski račun
  10100-0044749684

  info@srcki.si




 

PREPREČEVANJE INFEKCIJSKEGA ENDOKARDITISA



1. Kaj je bakterijski endokarditis?
Bakterijski endokarditis je redka, a še vedno življenje ogrožujoča bolezen. Pomeni okužbo endokarda in srčnih zaklopk. Endokard je gladka prevleka, ki od znotraj pokriva srčne votline. Iz endokarda so zgrajene tudi srčne zaklopke, ki usmerjajo tok krvi skozi srce.

2. Kaj povzroči okužbo?
Povzročitelji okužbe so največkrat bakterije, v redkih primerih glive, ki se naselijo na endokardu ali na robu srčne zaklopke. Bakterije in glive so majhni enocelični organizmi, ki se razmnožujejo z delitvijo.

3. Kako pride povzročitelj na notranjo steno srca?
Bakterije in glive vstopijo skozi poškodovano kožo ali sluznico v kri in krvni obtok. Če bakterij ni veliko, jih celice imunskega sistema uničijo. Večje število bakterij (kot npr. v ustni votlini) ima pri poškodovani koži ali sluznici lahek dostop do krvnega sistema.

4. Kdaj zdravnik posumi, da otrok oboleva za bakterijskim endokarditisom?
Kadar ima otrok predispozicijo (to pomeni večjo verjetnost za nastanek bolezni, ki bo opisan v nadaljevanju), povišano telesno temperaturo, ki ji ne najdemo pravega vzroka in povišane laboratorijske kazalce vnetja. Telesna temperatura lahko v zelo kratkem času naraste na 38 - 39 stopinj Celzija, ali pa je dalj časa trajajoča in le blaga.

5. Kaj v zgoraj omenjenem primeru naredijo starši?
Otroka peljejo k njegovemu izbranemu zdravniku - pediatru.

6. Če se pri otroku pojavi sum na endokarditis:
- je sprejet v bolnišnico,
- odvzame se vzorec krvi za hemokulturo (hemokultura je gojišče za bakterije, kjer imajo pogoje za rast in razmnoževanje, po določenem času jih v laboratoriju identificirajo in izberejo najbolj ustrezen antibiotik),
- opravi ehokardiografijo,
- prejema antibiotik,
- večina otrok počasi okreva.

7. Kateri otroci s srčnim obolenjem so bolj izpostavljeni okužbi?
Večina otrok s prirojeno srčno napako, razen tisti, ki imajo ASD tipa sekundum. Še posebej so izpostavljeni otroci,
- ki so že preboleli bakterijski endokarditis,
- če imajo vstavljeno umetno zaklopko,
- 6 mesecev po operaciji na srcu,
- rojeni s srčno napako, kot so VSD, ASD ali odprt duktus, za katere je presojeno, da bodo uspešno zaprti,
- ki imajo hipertrofično kardiomiopatijo,
- ki imajo pridobljeno poškodbo zaklopke.

8. Kateri otroci pa niso posebno izpostavljeni nevarnosti bakterijskega endokarditisa?
- če ima vstavljen srčni vzpodbujevalnik,
- če ima aritmijo,
- če ima pridobljeno srčno obolenje kot npr. Kawasaki sindrom, kateri ni pustil poškodbe na zaklopki,
- če ima VSD, ASD ali odprt duktus, ki je bil popolnoma zaprt pred več kot 6 meseci (kirurško ali katetersko).

9. Preventiva - kaj je to?
Preventiva pomeni preprečevanje nastanka bolezni. To je veliko bolje, kot da dopustimo, da bolezen nastane in jo nato zdravimo.

10. Kaj zajema preventiva bakterijskega endokarditisa?
Preventiva bakterijskega endokarditisa pomeni, da
- je pri vseh kirurških posegih in posegih, pri katerih je možen vstop bakterij v kri potrebno otroka zaščititi z ustreznim antibiotikom (za različne posege se uporabljajo različni antibiotiki)
- otrok redno obiskuje zobozdravnika in
- vzdržuje najboljšo možno ustno higieno.

11. Kako poteka obisk pri zobozdravniku?
Zobozdravnika morate obvestiti, da ima otrok prirojeno srčno napako. V primeru, da otrok potrebuje poseg, kjer bo prišlo do poškodbe dlesni (puljenje zob, odstranjevanje zobnega kamna, čiščenje zobnih kanalov, plombiranje) potrebuje antibiotično zaščito 1 uro pred posegom. Zdravilo bo zaužil v obliki tablete ali sirupa. Pri bolnikih s slabo ustno higieno, z veliko kariesa in vnetimi dlesnimi se lahko zgodi, da bakterije vdrejo v krvni obtok pri poškodbi dlesni zaradi žvečenja ali grizenja hrane.

12. Priporočila za zdrave zobe in dlesni:
- izogibanje hrani in pijači, ki povzroča zobno gnilobo,
- umivanje zob z mehko ščetko vsaj dvakrat na dan,
- redna uporaba nitke z nego zob,
- redna masaža dlesni,
- redno odstranjevanje zobnega kamna,
- nastale bolezni zob in dlesni je potrebno pozdraviti v najkrajšem času.

13. Kako nastane zobna gniloba?
Krivci za nastanek zobne gnilobe so zobne obloge in sladkor. Zobne obloge so sestavljene iz ostankov hrane, bakterij in sline in so tesno prilepljene na površino sklenine. Pogost stik sladke tekočine z zobmi sproži tvorbo kislin, ki povzročajo razpad zobne sklenine in zobovine.

14. Kako se izogibamo zobni gnilobi?
Bolj škodljiva je pogostost uživanja sladkih tekočin in sladke hrane kot njihova količina. Če otrok večkrat na dan uživa sladko hrano, se njegovi zobje stalno kopljejo v kislinah in neizogibno razpadajo. Zato se zobni gnilobi izogibamo z omejenimi obroki sladke hrane, hrana mora biti dobro prežvečena, az žejo ponudimo otroku nesladkan čaj ali neoporečno vodo in z rednim čiščenjem zob dvakrat dnevno.

15. Kako pravilno čistimo zobe?
Takoj, ko zraste prvi mlečni sekalec, obrišemo zobe, ki izraščajo in dlesni s prstom, ovitim v gazo, ki smo jo namočili v vodo ali nesladkan čaj. Postopoma začnemo čiščenje z malo zobno ščetko, oblikovano za umivanje prvih mlečnih zob.

16. Kako pravilno uporabljamo zobno ščetko?
Ščetkati začnemo zgornje zadnje zobe na lični strani. Ščetko postavimo na dlesen in s ščetko potegnemo navzdol. Gib 10-krat ponovimo. Čistimo jih za dolžino ščetke, tako, da pridemo na drugo stran do zadnjega roba.
Ščetko pomaknemo na notranjo stran in spet vlečemo z dlesni na zob. S ščetko gib 10-krat ponovimo. Čistimo jih za dolžino ščetke, tako, da pridemo na drugo stran do zadnjega zoba.
Ko smo zgoraj na zunanji in notranji strani očistili zobe, ščetkamo še grizne ploskve, tako, da ščetkamo po njih sem ter tja.
Nato po istem vrstnem redu in z enako tehniko očistimo še zobe spodaj.

17. Kako pravilno uporabljamo zobno nitko?
Najprej si zobe temeljito očistimo z zobno krtačko, nato pa z zobno nitko očistimo še tiste predele, katerih s krtačko nismo mogli doseči.
Najboljša zobna nitka je tista, ki se ob pravilni uporabi ne trga in ne cefra.

18. Način uporabe zobne nitke:
Približno 40 cm nitke navijemo okoli sredinca obeh rok, palec in kazalec pa uporabimo za vodenje. Pri nitkanju pazimo, da si ne poškodujemo dlesni. Nitko moramo vleči okrog zobnih vogalov z gibi, ki jih vidimo pri žaganju.
Če se zgodi, da se nitka pri čiščenju zob na določenem mestu večkrat zatakne ali zatrga, opozorite na to svojega zobozdravnika. Morda bo potrebno zob na tistem mestu popraviti.

19. Kaj pa modni dodatki, kot so prebadanje kože, tatooji, uhani?
Vse našteto je možno mesto okužbe, zato se tem stvarem otroci in mladostniki, ki imajo večjo možnost obolevanja za endokarditisom izogibajo.










NOVA PRIPOROČILA ZA PREPREČEVANJE INFEKCIJSKEGA ENDOKARDITISA
Mateja Logar, Tatjana Lejko Zupanc, Andreja Pikelj Pečnik

Infekcijski endokarditis je huda bolezen z veliko umrljivostjo. Uporaba antibiotične zaščite pred posegi, pri katerih je pogosta bakteriemija, da bi preprečili endokarditis, je bila v zadnjih letih deležna pomislekov in številnih kritik.
Rezultati eksperimentalnih raziskav so nakazovali, da pride po okvari endotelija do odlaganja trombocitov in fibrina v obliki nebakterijskega trombotičnega endotelijskega plaka.
Ob bakteriemiji je možno, da se mikroorganizmi pritrdijo na te spremembe in se pričnejo razmnoževati v trombocitno-fibrinskih plakih, iz česar nastanejo okužene vegetacije. Okvare zaklopk in prirojene srčne nepravilnosti, predvsem tiste, ki so povezane s hitrimi pretoki, lahko privedejo do okvare endotelija, nastanka trombocitno-fibrinskih plakov in predstavljajo predispozicijsko mesto za bakterijsko kolonizacijo.
Ob zadnji reviziji smernic leta 2008 so pregledali, kakšno je tveganje za bakteriemije po določenih posegih, ter povezavo z infekcijskim endokarditisom in vitro določeno občutljivost najpogosteje osamljenih mikroorganizmov , ki povzročajo infekcijski endokarditis, rezultate raziskav, ki so ugotavljale učinkovitost antibiotične zaščite pri živalih in rezultate retrospektivnih in prospektivnih raziskav učinkovitosti antibiotične zaščite pri ljudeh. Na osnovi tega je prišlo do velikih sprememb glede priporočil za preprečevanje infekcijskega endokarditisa. Zaklučili so, da:
le izjemno malo število primerov infekcijskega endokarditisa (v nadaljevanju IE) lahko preprečimo z antibiotično zaščito pri posegih v ustni votlini, tudi če bi bila zaščiti 100-odstotno učinkovit
preprečevanje IE po posegih v ustni votlini je smiselno za bolnike, ki imajo pridružene take srčne bolezni, ki lahko privede do slabega izida IE
za bolnike z velikim tveganjem je smiselna zaščita pri vseh posegih v ustni votlini, kjer pride do manipulacije dlesni, periapikalnega dela zoba ali poškodbe ustne sluznice;
zaščita ni priporočena za bolnike pred posegi na področju prebavil, sečil in rodil.
RAZLOGI ZA TE SPREMEMBE SO NASLEDNJI:
IE je dosti pogosteje posledica pogostih, naključnih bakteriemij, ki smo jim izpostavljeni vsak dan, kot pa bakteriemije po posegu v ustni votlini, na prebavilih, sečilih ali rodilih;
antibiotična zaščita lahko prepreči zelo malo primerov IE (če sploh) po posegih v ustni votlini ,na prebavilih, sečilih ali rodilih;
vzdrževanje zdravih zob in obzobnih tkiv ter dobra ustna higiena pomembno zmanjšajo pogostost bakteriemij ob vsakodnevnih aktivnostih in so pomembnejši za zmanjševanje nevarnosti kot antibiotična zaščita ob posegih v ustni votlini.
Po novih priporočilih priporoča AHA (Ameriško združenje kardiologov) zaščito pred IE samo pred posegi v ustni votlini, kjer pride do posegov na dlesni ali v periapikalnem področju zob ali poškodbe ustne sluznice in to le za bolnike z nevarnostjo za težak potek bolezni.

BOLNIKI Z VEČJO NEVARNOSTJO ZA TEŽEK POTEK BOLEZNI IE SO:
Bolniki z umetnimi zaklopkami, biološkimi protezami in homografti,
Bolniki po prebolelem IE
Bolniki z presajenim srcem in okvaro zaklopke na presajenem srcu
Bolniki s prirojenimi srčnimi napakami: nekorigirane prirojene napake s cianozo, vključno s paliativnimi šanti:
Tetralogija Fallot
Transpozicija velikih žil
Ebsteinova anomalija
Popolna nepravilnost venoznega povratka
Ductus arteriosus
Sindrom hipoplastičnega levega srca
Kritična stenoza pulmonalne zaklopke
Okvarjen aortni lok
Atrezija pulmonalne zaklopke
Koarktacija aorte
Stenoza pljučne arterije
Popolnoma korigirane napake, kadar je uporabljen umetni material (do šest mesecev po korekciji)
Popolnoma korigirane napake z rezidualnim defektom ob umetnem materialu.

Praviloma porabljamo le en odmerek antibiotika (preglednica).
Pred incizijo ali kirurško drenažo je potrebna antibiotična zaščita z antibiotiki, ki delujejo na stafilokoke in streptokoke. Priporočen je protistafilokokni penicilin ali cefalosporin. Pri bolnikih, alergičnih na peniciline, pa klindamicin. Pri sumu na okužbo, ki jo povzroča proti meticilinu odporen stafilokok (MRSA) pa priporočajo vankomicin.
Če bolnik prejema dolgotrajno antibiotično terapijo v nizkem odmerku, npr. za preventivo revmatične vročine, je potrebno izbrati antibiotik iz drugega razreda. Če je bolnik na visokih odmerkih antibiotika zaradi zdravljenja aktivne okužbe, prilagajamo terapijo tako, da dobi odmerek antibiotika 30 do 60 minut pred zobozdravstvenim pregledom.

Zaščita ni več priporočena pri večini posegov na dihalih, razen pri bolnikih z veliko nevarnostjo za težek potek bolezni in posegih, pri kateri pride do poškodbe sluznice:
tonzilektomija ali adenoidektomija,
kirurški posegi na sluznici zgornjih dihal,
bronhoskopija s togim bronhoskopom, če se pričakuje incizija.
Prav tako zaščita pred IE ni več priporočena za posege na prebavilih, rodilih in sečilih, razen če ne gre za posege v okuženem področju, kjer dajemo antibiotike, da preprečimo okužbo pooperativne rane oziroma sistemsko okužbo. Pri bolnikih, ki potrebujejo cistoskopijo in imajo enterokokno okužbo sečil oziroma kolonizacijo sečil z enterokoki, je treba bolnike usmerjeno zdraviti že pred posegom.
Spremembe glede zaščite pred IE so pomembne v primerjavi s predhodnimi priporočili, zato AHA svetuje,da zdravniki bolnikom, ki so do sedaj dobivali zaščito, pojasnijo, da ni znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali učinkovitost antibiotične zaščite pred IE pri večini posegov in stanj. Ob tem pričakujejo, da bodo tako zdravniki kot tudi bolniki ob ustreznem stalnem osveščanju in izobraževanju nova priporočila dobro sprejeli.
Nova priporočila so predstavili in sprejeli na 10. mednarodnem simpoziju o sodobni obravnavi endokarditisa in kardiovaskularnih okužb ( ISCVID; Neapelj,Italija 26.-28. april 2009).Prav tako smo nove smernice predstavili in sprejeli na razširjenem strokovnem kolegiju klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.


Povzeto po reviji ISIS Avgust/september 2009


Dodatne informacije o tej temi:
Revija ISIS November 2009
Circulation 2008; 118; 887-896

 www.srcki.si

  registracija domen, iskalnik in portalregistracija domen, iskalnik in portal