Za napako sem izvedela v 22. tednu nosečnosti na morfologiji. Tukaj se moram zahvaliti moji ginekologinji, ker se je tako posvetila in nekaj ji ni šlo skupaj z žilami, da me je naročila še enkrat na morfologijo, ker otrok tako leži da ne more lepo videti žile.
Takrat sem mislila da je vse v redu; tudi posumila nisem, da bi bilo lahko karkoli narobe.
Ko sem prišla drugič sem že na njenem obrazu videla, da nekaj ni v redu. Samo rekla je, da ne vidi dobro žile in da me bo poslala še kardiologu.
Kardiolog naredi ultrazvok. Ne reče nič in po 20 minutah pove, da ima najin otroček hudo srčno napako – 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐧𝐨 𝐚𝐫𝐭𝐞𝐫𝐢𝐣𝐬𝐤𝐨 𝐝𝐞𝐛𝐥𝐨.
Nama se je v trenutku podrl svet. Kardiolog je rekel, da bi vseeno preveril še v Ljubljani, ker imajo boljše aparature.
Pred nama je bil dolg vikend. 9.2.2016 sva imela pregled v Ljubljani. Kardiolog je potrdil diagnozo in dodal, da ima še 𝐕𝐒𝐃 𝐢𝐧 𝐀𝐒𝐃. Rekel je, da je možnost, da nosečnost prekinemo, ampak sva takoj z možem rekla da ne, ker sva pred 2 leti izgubila dvojčka v 20 tednu nosečnosti.
Nato pa nama je razložil, da se da operirati, ampak da bo verjetno potreboval več operacij, ker bo imel del umetne žile, ker z njim ne bo rasla.
Nato so naju poslali še v porodnišnico, da še tam ginekologi naredijo ostalo morfologijo, ker s to srčno napako je povezana še genska napaka Di Giorgijev sidrom. Svetovali so mi tudi amniocintezo, da potrdimo sindrom ampak zaradi kratkega materničnega vratu bi lahko sprožili porod zato sem se odločila, da odklonim poseg. V sebi sem čutila, da nima te napake.
In ginekologi so ugotovila, da imam zelo kratek maternični vrat, tako da sem ostala v porodnišnici, kjer sem mogla samo ležati do 15.5.2016, ko me je ginekologinja spustila domov.
Moram reči, da mi je bilo lažje, da sem za napako vedela že prej, da sem se lahko na vse pripravila.
In 1.6.2016 sva dobila najlepše darilo, najinega Maksa. Takoj po porodu so ga odpeljali na intenzivno. Nato sva bila 14 dni na neonantalnem oddelku, ker je bila operacija predvidena konec junija v Pragi. Stanje se je Maksu po 14ih dneh poslabšalo in je padel v 𝐤𝐚𝐫𝐝𝐢𝐨𝐠𝐞𝐧𝐢 š𝐨𝐤, tako da so ga odpeljali na intenzivno nego.
Zato smo potem hitro šli v Prago in 25.6 2016 je bil operiran. 2.7.2016 pa smo po 1 mesecu odšli domov.
Maks je zdrav fantek, živahen, zvezdav, do zdaj ni imel nobenih težav. Že na začetku so mi rekli, da bo žila zdržala maksimalno 2 leti. No in po dveh letih je počasi popustila. Imeli smo redne kontrole na 6 mesecev, letos marca pa še magnet, kjer so ugotovili, da je potrebna operacija, ker tudi zaklopka popušča in je imel že povečan desni del srca. Tako, da 1.6.2022 je praznoval svoj 6. rojstni dan, 2.6.2022 je bil pa operiran in lepo okreva.
𝘖𝘯 𝘫𝘦 𝘯𝘢š 𝘯𝘢𝘫𝘷𝘦č𝘫𝘪 𝘣𝘰𝘳𝘦𝘤.
