Naša zgodba se je začela 9. aprila 2021. Na svet je prišel naš srček Tian. Je tretji otrok v družini.
Nosečnost je potekala normalno, vedno je bilo vse ok. Imela sem napovedan datum poroda, ker je bil to moj tretji carski rez.
9.40 je bilo, takoj je zajokal in prve ocene so bile super 9/10/10. Imel je 4120g in velik je bil 53cm.
Crkljal se je pri očku in takoj ko so me pripeljali k njima v sobo sem opazila, da se zdravnica nekaj veliko sprehaja okrog nas; nervozno ozračje je postajalo … Dali so mi ga v naročje in sledil je prvi podoj. Takoj je začel jesti ampak med hranjenjem se je ves čas utrujal in spuščal čudne zvoke ob tem.
Zdravnica me je vprašala če se mi zdi ok – pa sem rekla da ja, kaj pa drugega.
Potem je povedala, da je slišala šum, če dovolim da ga še enkrat vzame in pregleda. Isto-šum. Cca 1,5 ure smo se crkljali potem pa so moža kar na hitro odslovili, naju pa odpeljali v sobo. Spet so ga pregledali, nakar pride zdravnica in mi pove da pridejo po Tiana z rešilcem iz neonatalnega oddelka v Lj in bo do takrat na kisiku, ker ima nizko saturacijo.
Grozaaaa svet se mi je sesul, to je bil najhujši a vseeno najlepši dan v mojem življenju. Svojemu malemu sem lahko le pomahala, ko je bil že na aparatih in v inkubatorju, pripravljen na pot. In mučenje se je nadaljevalo, mali v Ljubljani jaz pa sem morala zaradi carskega reza še 2 dni ostati v porodnišnici – sama, brez otroka. Trudila sem se ostati močna zaradi malčka, pa vseeno večino časa prejokala.
Izvedeli smo za diagnozo – 𝐭𝐞𝐭𝐫𝐚𝐥𝐨𝐠𝐢𝐣𝐚 𝐟𝐚𝐥𝐥𝐨𝐭.
Zdravniki so povedali, da bo lahko imel težave s hranjenjem, pomodrevanjem in potreboval kisik. Ufff prva misel, očitno bomo čas prvega leta preživeli v bolnišnici. Ampak naš sonček se je boril in bil močan. Ves čas se je dojil in super pridobival na teži, kisika pa po štirih dneh ni več potreboval. Po 10ih dneh sva zapustila bolnico.
Končno je šel Tian spoznat svoji sestrici, ki sta ga nestrpno pričakali doma. Preko zdravstva smo dobili za domov tudi prenosni pulzni oksimeter, da je bil ves čas priklopljen zaradi padcev saturacij. Nikoli ni pomodreval ali otekal.
Pri 9,5 mesecih pa je nekajkrat v dnevu pomodrel, zato sva dobila napotnico za sprejem na kardio oddelek. Ostala sva na opazovanju 2 dni.
Takrat so zdravniki rekli, da je sedaj pa čas tudi za operacijo glede na njegovo starost in težo-imel je dobrih 10kg. Naredili so podroben ultrazvok srca, da so ga predstavili na konziliju. Čez en teden me je klical kardiolog in rekel – čez 5 dni bo imel Tian operacijo. Veseli smo bili, da bomo končno brez skrbi, po drugi strani pa je operacija zahtevna in je možnih več neljubih zadev.
Operacija je trajala 5 ur in pol. Z možem sva se vozila po Ljubljani in štela ure, minute. Klical naju je kirurg in povedal, da je operacija končana in je bila uspešna v celoti in naj prideva, da ga bova lahko kmalu šla pogledat. Tudi na ta prvi obisk te pripravijo, ker je res težko otroka videti na toliko cevkah in zgleda res slabo. 5 dni je preživel na intenzivni, kjer sva ga obiskovala dopoldne in popoldne. Po 5 dneh sva skupaj odšla na kardio oddelek, kjer sva ostala še 2 dni. Končno domov.
Tian je od operacije popolnoma brez težav in čisto drug otrok, ima več energije in veliko bolj intenzivno odkriva svet kot je prej. Sploh kar se tiče gibanja
Tian, ko boš enkrat bral to zgodbo ti želiva povedati, da sva ponosna, da sva lahko tvoja starša in naučil si naju ceniti vsak trenutek in ga užiti napolno ter biti pozitiven – tako življenje postane lepše. Si najin največji sonček.
Staršem otrok s srčno napako pa samo želim, da so vedno pozitivni in ne obupajo. In ne sekirajte te kaj je dobro in kaj ne, kaj lahko in kaj ne – otroci sami vedo kje je meja. Vedo kaj zmorejo.