Predstavlja približno 10% prirojenih srčnih napak. Pri tej napaki je najpogosteje zožena pljučna
zaklopka, redkeje je zožitev prisotna nad zaklopko ali pod njo v iztočnem delu desnega prekata.
Zaradi zožitve je otežen iztis krvi iz desnega prekata, pritisk v prekatu se poveča, kar posledično
privede do njegove hipertrofije (prekat se zadebeli ). Zadebeljen prekat sprva še lahko vzdržuje
normalen pretok krvi skozi pljuča, sčasoma pa lahko pride do srčnega popuščanja.

Težave so odvisne od stopnje zožitve. Otroci z blago ali srednje izraženo stenozo nimajo težav. Blaga
do zmerna stenoza večinoma tudi ne napreduje in zdravljenje ni potrebno. Pri hudi stenozi je telesna
zmogljivost zmanjšana, otroci se pri naporu hitro utrudijo in zadihajo. Pri najhujši obliki stenoze, ki jo
imenujemo kritična, so otroci po rojstvu neposredno življenjsko ogroženi, saj se kri iz desnega
prekata ne more prečrpati v pljučno cirkulacijo, kjer bi se oskrbela s kisikom. To je možno le, dokler je
odprt Botallov vod (žila, ki povezuje aorto in pljučno arterijo pri plodu), ki pa se običajno kmalu po
rojstvu zapre. Zaradi tega je potrebno odprt Botallov vod ohranjati z zdravili. Pomembno stenozo se
praviloma zdravi katetrsko, kirurško zdravljenje je le redko potrebno.

Preberi si zgodbo s primerom pljučne stenoze – Maj (zgodba #10)  

Za društvo S srcem za srčke je napake opisala  Biljana Živin Filipič, dr.med. Risbico je narisala Hana Čuk.