Maj se je rodil v porodnišnici Maribor, 21.5.2015 po večurnem porodu s pomočjo zunanjega vakuuma, kot močan in zdrav fantek.
Po štirih dnevih, so mu na odpustnem pediatričnem pregledu slišali šum na srčku in ga nemudoma poslali na ultrazvok srca, kjer so mu tako na hitro diagnosticirali 𝐕𝐒𝐃 – 𝐥𝐮𝐤𝐧𝐣𝐨 𝐯 𝐬𝐫𝐜𝐮. Za pravilno in natančno obravnavo je bil Maj poslan v Pediatrično kliniko v Ljubljano k pediatričnemu kardiologu.
Po natančnem pregledu je zdravnik Maju 𝐩𝐨𝐭𝐫𝐝𝐢𝐥 𝐕𝐒𝐃 𝐨𝐳. 𝐯𝐞𝐥𝐢𝐤 𝐡𝐞𝐦𝐨𝐝𝐢𝐚𝐦𝐬𝐤𝐨 𝐩𝐨𝐦𝐞𝐦𝐛𝐞𝐧 𝐝𝐞𝐟𝐞𝐭𝐤 𝐯 𝐩𝐞𝐫𝐢𝐦𝐞𝐦𝐛𝐫𝐚𝐧𝐨𝐳𝐧𝐞𝐦 𝐝𝐞𝐥𝐮 𝐯𝐞𝐧𝐭𝐢𝐤𝐮𝐥𝐚𝐫𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐬𝐞𝐩𝐭𝐮𝐦𝐚 ter določil kirurški poseg.
Maj je imel prirojeno srčno napako, kjer so ob hospitalizaciji ugotavljali znake srčnega popuščanja. Poseg so mu opravili v starosti 1 meseca in 2 dni. Do tega dneva sva bila oba hospitalizirana v UKC Ljubljana na neonatalnem oddelku, kasneje pa še teden dni na kookit oddelku.
Do dneva operacije je bil Maj pod 24 urnim nadzorom, kjer je 𝐩𝐫𝐞𝐣𝐞𝐦𝐚𝐥 𝐳𝐝𝐫𝐚𝐯𝐢𝐥𝐚 𝐳𝐚 𝐨𝐝𝐯𝐚𝐣𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐯𝐨𝐝𝐞, jaz sem pa skrbela, da je čim več pojedel in imel težo vsaj 4 kg.
Operirali so mu VSD s krpo iz lastnega perikarda, operiran je bil v Ljubljani, kamor je pripotoval kirurg iz Prage.
Majeva operacija je po besedah kirurga in kardiologa bila uspešna, kljub vmesni težavi med posegom, vendar jo odpravili med njim.
Maj je ostal še 5 dni ekstubiran, počasi so ga prebujali na intenzivni negi, da so se mu tlaki v pljučih vzpostavljali.
Maj je šesti dan pro prebujanju iz umetnega spanja napredoval dobro, bil prestavljen na oddelek Kookita, kjer sva ostala še dober teden dni.
Sledile so večkratne tedenske, nato mesečne kontrole, kjer mu je zdravnik opravljal UZ ter spremljal krvno sliko.
Maj ima tudi povečano eno ledvico (od druge), letno ga spremlja nefrologinja. v Mariboru in pravi, da obe rasteta enakomerno, kar ne povzroča težav.
Na kardiološke preglede Maj hodi vsakih 12 mesecev, kjer ga še naprej spremlja isti zdravnik, sedaj že nekaj let v bolnišnici v Slovenj Gradcu.
Majevo stanje je dobro, nima nobenih posebnih omejitev in njegov primer je bil po besedah kardiologa, šolski. Vse dobro rešeno. Upajmo, da tako ostane še naprej in bo Maj imel čisto navadno življenje.
Sedaj je Maj star 7 let, na svojo brazgotino je celo ponosen, z njo se považi in nima nikakršnih težav. Je pa res, da se komajda opazi. Nima nobenih omejitev in živi enako, kot njegovi vrstniki.
𝐍𝐚𝐦 𝐣𝐞 𝐧𝐚𝐣𝐥𝐞𝐩š𝐢 𝐭𝐨č𝐧𝐨 𝐭𝐚𝐤š𝐞𝐧, 𝐤𝐨𝐭 𝐣𝐞, seveda ga pa nekako po vsem skupaj pazljivo čuvamo. Po sedmih letih pisati to zgodbo je seveda veliko lažje, kot bi bilo pred šestimi ali celo petimi leti.
Takrat je meni, kot mami, bilo zelo, zelo težko in sem razmišljala samo o tem, kako bi diagnozo prevzela nase, vse, samo da moj otrok preživi in ne trpi. Ure operacije, ki je trajala skupaj cca. šest ur so se vlekle, kot dnevi.
V meni je Majeva diagnoza pustila velik pečat, me naredila drugačno osebo, močnejšo in me naučila, da moramo popolnoma vsak dan uživati, kot da je edini. Maju omogočam polno otroštvo, želim, da zavedno obdrži tistega »otroka« v sebi.
Hvaležna sem celotnemu zdravstvenemu osebju v Ljubljani, najbolj pa zdravniku, ki ga vodi še danes. Z Majem zelo rada obiskujeva letne preglede.
𝘛𝘦𝘩 𝟸𝟿 𝘥𝘯𝘪 𝘷 𝘓𝘫𝘶𝘣𝘭𝘫𝘢𝘯𝘪 𝘵𝘦𝘳 𝘔𝘢𝘫𝘦𝘷 𝘯𝘰𝘷 𝘳𝘰𝘫𝘴𝘵𝘯𝘪 𝘥𝘢𝘯, 𝘯𝘢𝘮𝘢 𝘣𝘰 𝘻𝘢𝘷𝘦𝘥𝘯𝘰 𝘰𝘴𝘵𝘢𝘭 𝘷 𝘴𝘱𝘰𝘮𝘪𝘯𝘶.
