Defekti v pretinu prekatov (VSD) so najpogostejše prirojene srčne napake – predstavljajo četrtino vseh
srčnih napak. Pogosto so pridruženi drugim srčnim napakam. Gre za defekt oz. odprtino v pregradi, ki
ločuje levi in desni prekat. Defektov je lahko tudi več, nahajajo pa se lahko kjerkoli na membranskem
ali mišičnem delu pregrade. Kar dve tretjini defektov se nahaja na membranskem delu. Ker je tlak v
levem prekatu večji kot v desnem, se pri tej napaki del že oksigenirane krvi iz levega prekata skozi
odprtino v pregradi vrača v desni prekat, kjer se pomeša z neoksigenirano krvjo, ki priteče iz desnega
preddvora. Kri se nato ponovno iztisne v pljučno arterijo, zaradi česar je pretok krvi skozi pljuča
nenormalno povečan. Količina krvi, ki teče na desno stran srca (velikost levo-desnega spoja) je
odvisna od velikosti defekta ter razmerja med upornostjo žil v pljučnem in telesnem obtoku. Velik defekt ne predstavlja upora toku krvi. Manjša kot je upornost v pljučnem žilju, več krvi bo teklo skozi
defekt na desno stran (večji levo-desni spoj). Upornost žil v pljučnem obtoku se v prvih tednih po
rojstvu zmanjšuje, zato se levo-desni spoj pri večjih defektih v prvih mesecih življenja povečuje.
Težave so odvisne od velikosti defekta in otrokove starosti. Pri velikem defektu se navadno pojavijo
nekaj tednov po rojstvu. Dojenček s pomembnim defektom pospešeno diha, se utruja in poti pri
hranjenju ter slabše napreduje na telesni teži. Velike defekte se običajno zapre s kirurškim posegom,
največkrat med 6. in 12. mesecem starosti, v redkih primerih je zapiranje potrebno že prej. Nekateri
defekti se lahko zaprejo tudi s katetrskim posegom preko žil. Če je defekt zelo majhen, predstavlja
velik upor toku krvi skozenj, otroci nimajo težav, zato zapiranje ni potrebno. Majhen defekt se
velikokrat zaraste tudi sam, še posebno, če se nahaja na mišičnem delu pregrade med prekatoma.

Za društvo S srcem za srčke je napake opisala  Biljana Živin Filipič, dr.med. Risbico je narisala Hana Čuk.