Prirojena srčna napaka je posledica nenormalnega razvoja srca ali velikih žil, ki izhajajo iz srca. Z njo
se rodi približno 0,8 – 1% otrok. Vse srčne napake niso enako pomembne.

Pri tej napaki trikuspidalna
zaklopka ni razvita. Prehod krvi iz desnega preddvora v desni prekat in nato v pljuča ni možen. Desni
prekat je ob tem slabše razvit, levi prekat pa je normalen.

Šum je zvok krvi, ki teče skozi srce in velike
krvne žile, ki prenašajo kri po telesu.
Lahko je znak prirojene srčne napake. Lahko nam namigne na bolezni,
ki se začnejo drugje v telesu in otežijo delovanje srca, kot sta na primer anemija ali vročina. Lahko pa gre za povsem nenevarno najdbo.

Iz srca izhaja samo ena žila namesto dveh (aorte in
pulmonalne arterije), imenovana arterijski trunkus.

Pri polno izraženi napaki je leva stran srca slabo
razvita.

Pri transpoziciji velikih arterij je zamenjana lega velikih žil, ki
tako izhajata iz napačnih prekatov.

Zanjo so, kot že ime
nakazuje, značilne 4 nepravilnosti.

Koarktacija aorte pomeni zožitev aorte. Najpogosteje je aorta zožena tik pod odcepiščem leve podključnične arterije.

Običajno ima zožena
zaklopka samo dva lističa namesto treh, kar imenujemo bikuspidna aortna zaklopka.

Pri tej napaki je najpogosteje zožena pljučna
zaklopka, redkeje je zožitev prisotna nad zaklopko ali pod njo v iztočnem delu desnega prekata.

Pri tej napaki je prisoten defekt v pregradi tako med
preddvoroma (v spodnjem delu septuma – ASD primum) kot tudi med prekatoma ( VSD).

Botallov vod je žila (arterija), ki pri plodu povezuje pljučno arterijo in aorto ter se po porodu
spontano zapre.

Defekti v pretinu prekatov so najpogostejše prirojene srčne napake.

Defekti v pretinu preddvorov predstavljajo približno desetino prirojenih srčnih napak.